Tožilka zavrgla ovadbo proti Janiju Predniku. Razlogi tudi procesni, predlog za pregon je bil podan prepozno

Po informacijah N1 je Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu zavrglo kazenski ovadbi, ki so ju zoper nekdanjega poslanca Janija Prednika vložili njegova bivša partnerka in celjski kriminalisti.

Bivša partnerka je Prednika ovadila zaradi suma kaznivega dejanja nasilja v družini, Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Celje pa ga je ovadil zaradi sumov kaznivih dejanj grožnje in zalezovanja.

Tožilka je v sklepu ugotovila, da za kaznivi dejanji družinskega nasilja in zalezovanja ni podan utemeljen sum, da ju je Prednik storil.

Glede grožnje pa je tožilka po naših informacijah ugotovila, da grdo ravnanje na škodo oškodovanke in grožnje z napadom na življenje in telo oškodovanke predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja grožnje, vendar pa je predlog za pregon treba podati v roku šestih mesecev po storitvi kaznivega dejanja.

Prednikova bivša partnerka je predlog za pregon podala prepozno, in tako so podane okoliščine, ki izključujejo pregon, je po informacijah N1 sklenilo tožilstvo.

Prednik se na našo prošnjo za komentar še ni odzval, za Večer pa je povedal, da je vesel, da se je izkazalo, da je nedolžen.

Odvetnik napoveduje nadzor nad delom tožilke

"Nad odločitvijo tožilstva sem razočaran in presenečen," je za N1 povedal odvetnik Prednikove bivše partnerke Radovan Cerjak. "Odločitev je po mojem mnenju slabo sporočilo za vse ženske, ki se znajdejo v taki situaciji," je poudaril.

Prepričan je, da je tožilka zgrešila presečni datum, od katerega šteje zastaralni rok, in da predlog za pregon torej ni bil prepozen. "Verjamem, da bi ista tožilka sprejela drugačno odločitev, če obdolženec ne bi bil znan in eminenten politik, ampak navaden državljan," je dodal odvetnik.

Kot je zapisano v sklepu tožilstva, ima oškodovanka, če se z odločitvijo o zavrženju ovadbe ne strinja, po zakonu o kazenskem postopku pravico, da zoper osumljenca v roku 30 dni pri okrožnem sodišču vloži zahtevo za preiskavo ali neposredno obtožnico.

Kot pojasnjuje Cerjak, mora v tem primeru oškodovanka sama nositi vse stroške postopka. "Druga od možnosti pa je nadzor nad delom tožilke. Razmišljamo o tem, da bi na vrhovno tožilstvo podali predlog, da opravi nadzor," je napovedal.

Prednik odstopil po razkritju na N1

Jani Prednik je s poslanske funkcije odstopil oktobra lani – le nekaj ur po tem, ko smo na N1 razkrili podrobnosti iz kazenske ovadbe njegove bivše partnerke.

Očitala mu je psihično in fizično nasilje, ovadbi pa priložila tudi sporočila, dopisovanja, e-maile, nekaj fotografij in avdio- ter videoposnetke, ki smo jih na N1 videli in slišali.

Med drugim je Prednikova bivša partnerka posnela tudi enega zadnjih hudih prepirov med njima, ko jo je Prednik po njenih besedah tudi udaril, ji zvil roke in jo butnil ob steno, med prepirom pa vpil, da te noči ne bo preživela, da ji bo zlomil telefon in vse ostalo, da je njen umor že naročil, samo še plačati ga mora, da jo bo skalpiral in ubil. Isti posnetek je slišalo tudi tožilstvo (podrobneje o odločitvi spodaj).

Kot izhaja iz pogovora z bivšo partnerko na N1 in iz njene ovadbe, je poleg klofut v njunem odnosu prihajalo tudi do drugih oblik njegovega nasilnega vedenja. Prednik je oktobra v odzivu na ovadbo in pričevanje bivše partnerke za N1 nekatere primere nasilja zanikal, nekaterih se ni spomnil, nekatere pa je priznal. Kasneje je pojasnil, da je bilo njuno razmerje toksično, svoja ravnanja pa je obžaloval.

"Ko človek bere besede, ki ga prikazujejo kot pošast, ga to zareže globoko. Boli me, ker vem, da to nisem jaz. Nikoli nisem bil nasilen ne fizično ne psihično," pa je Prednik zapisal ob odstopu s poslanske funkcije.

Kakšne so podrobnosti utemeljitve tožilstva

Kot rečeno, je bil Prednik ovaden za tri kazniva dejanja. Družinskega nasilja in zalezovanja tožilstvo po naših informacijah ni ugotovilo, grožnjo pa je, a je bil predlog za pregon podan prepozno.

Kaznivo dejanje družinskega nasilja, kot ga definira kazenski zakonik, določa: "Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let."

Tožilstvo po informacijah N1 ni ugotovilo, da bi Prednik svojo takratno partnerko spravljal v podrejen položaj.

V zvezi s fizičnim napadom je oškodovanka priložila tri fotografije, kjer so vidne rdečine in rumene podplutbe na rokah. Tožilstvo naj bi ugotovilo, da je glede na fotografije in pisanje oškodovanke prepričljivo izkazano, da ji je osumljeni z grdim ravnanjem grozil, čeprav je osumljeni to zanikal. Tožilstvo naj bi ugotovilo tudi, da je osumljeni oškodovanki grozil, naj pazi, v katero drevo bo šla, ko jo bodo zbili s ceste, na posnetku pa je slišati grožnje, da jo bo ubil, skalpiral in da je že naročil umor, samo plačati ga še mora.

Toda tožilstvo je po informacijah N1 sklenilo, da so sicer vse opisane žaljivke in fizični napad na oškodovanko neprimerna ravnanja in samostojno tudi kazniva dejanja, vendar pa oškodovanka zaradi teh dejanj osumljenemu ni bila podrejena, saj je bila do njegove osebnosti in njegovih dejanj zelo kritična in mu je jasno postavljala meje.

To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da oškodovanka na posnetku ni izkazovala prestrašenosti ali ogroženosti, niti ni zaslediti kakršnekoli oblike podrejenosti osumljenemu.

Tožilstvo ni ugotovilo niti utemeljenega suma zalezovanja, saj da naj iz vsebine sporočil ni zaznati prestrašenosti oziroma ogroženosti oškodovanke, kar je bistvo kaznivega dejanja zalezovanja.

Kaj to pomeni za žrtve? "Tak odziv sistema jih potiska v brezup"

"Žrtvam nasilja takšen odziv sistema sporoča, da so same, da njihovi dokazi niso dovolj in da sistem ne bo zagotovil pravice. To jih potiska v še večjo izolacijo in brezup, kar je nesprejemljivo," poudarja predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.

"Povzročiteljem nasilja, še posebej tistim na vplivnih položajih, se s takšnim delovanjem posreduje sporočilo o nekaznovanosti in imuniteti. To spodbuja nadaljnje nasilje in kaže na neenakost pred zakonom," je dodala.

Kot pravi, od tožilstva in drugih pristojnih institucij pričakujemo ničelno toleranco do nasilja in dosledno uporabo zakonov, ne glede na družbeni ali politični status vpletenih. "Vsak primer, še posebej, ko so prisotni jasni dokazi, kot so posnetki in poškodbe, mora biti obravnavan s skrbnostjo in odločnostjo. Nujno je, da se takšni primeri temeljito raziščejo, da se ugotovi, zakaj sistem ni deloval, in da se sprejmejo konkretni ukrepi za preprečitev ponovitve. Le tako bomo lahko povrnili zaupanje žrtev in javnosti v pravosodni sistem," je prepričana predsednica Društva SOS telefon, ki pomagam ženskam in otrokom, žrtvam nasilja.

Če tožilstvo ovadbo zavrže, kot v primeru Prednika, se žrtve običajno ne odločijo za samostojni pregon, pravi Plaz, saj da je sporočilo tožilstva jasno in ponavadi tega ne zmorejo niti psihično niti finančno. "Ko prejmejo odgovor, da je ovadba zavržena, se jim močno zamaje zaupanje v sistem. V intimnopartnerskem razmerju do trenutka, da podajo prijavo, ponavadi traja dolgo časa, preživetega v nasilnem odnosu. Ko se po pomoč obrnejo na državo, pričakujejo konkretno zaščito in da bo povzročitelj dobil sporočilo o nedopustnosti nasilnih dejanj," poudarja.

"Same izhajajo iz doživetega nasilja in pričakovanja, da se jim bo verjelo. Kadar dokazi niso dovolj – sploh, ko gre za psihično nasilje, ki je težko dokazljivo; ali spolno, v katerega se največ dvomi, je razočaranje žrtev ogromno. Tudi pri zalezovanju so velike težave pri dokazovanju. Vrže jih nazaj v občutek, da so ostale nezaščitene in morda še bolj ogrožene, saj je povzročitelj dobil sporočilo, da mu nihče nič ne more in da se ne bo nič zgodilo," je opisala.

Upor žrtve sistem zazna kot enakovrednost v odnosu

Glede podrejenosti, ki je po utemeljitvi tožilstva v primeru Prednika ni mogoče dokazati, pa Plaz pravi, da se ta pri žrtvah kaže na različne načine in ni nujno, da je izražena na prvi pogled. "Velikokrat se žrtve, ki nasilja s strani partnerja doživljajo dlje časa, v nekem trenutku, ko ne zmorejo več, uprejo – in to sistem zazna kot enakovrednost v odnosu. Zato je tako zelo pomembno, da vedno upoštevamo kontekst nasilja, ki se, ko pride do prijave, dogaja že dlje časa," opisuje. "Sistem obravnava dogodek, žrtev pa 'živi nasilni sistem', v katerem veljajo določena pravila. Da bi preživela, razvije različne strategije prilagajanja. V nekem trenutku se lahko tudi upre in začne postavljati meje. Takrat je zanjo najnevarnejši trenutek," opozarja in poudarja, da je pomembno vedeti, da ko se žrtev upre, to ne pomeni, da sta oba partnerja enako dogovorna za nasilje. "Vedno je odgovoren tisti, ki svojo moč zlorablja. Ko pa žrtev svojo moč uporabi za lastno zaščito ali za postavljanje meja, tega odziva ne moremo uvrstiti v kategorijo nasilja nad partnerjem," je prepričana.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako se v zakulisju sestavlja vlado